IMAGO

Imago (lat. slika ali podoba) je sestavljena slika nezavednih in najpomembnejših pozitivnih in negativnih lastnosti ter vedenj pomembnih oseb (staršev in drugih vzgojiteljev) iz našega otroštva. Zaljubljenost je proces s katerim se naše nezavedno združi z "imago" parom, to je z osebo, ki je v čustvenem pogledu podobna osebam, ki so skrbele za nas, ko smo bili majhni. Na ta način v odnosu s partnerjem naše nezavedno ustvarja psihološko dinamiko iz otroštva z namenom, da zaceli rane, ki smo jih dobili v dobi otroštva. Proces Imago PT (partnerska terapija) uporablja ta kontekst, da partnerski odnos preoblikuje v odnos resničnega medosebnega razumevanja in pomoči, s ciljem rasti, zorenja in samouresničevanja vsakega partnerja posebej.

IMAGO PARTNERSKA TERAPIJA – POT K NOVI LJUBEZNI!
Eno izmed izhodišč Imago partnerske terapije pravi, da se ne zaljubimo v ljubljeno osebo, temveč v podobo, ki jo nosimo v svoji glavi. Imago sam po sebi ni teoretska smer, ki bi se trudila radikalno spreminjati dosedanje teorije v partnerskem svetovanju, temveč je konglomerat različnih terapevtskih šol. Avtor dr. Harville Hendrix je izhodišča jemal v analitskih psihoterapevtskih modalitetah, zato se v Imago partnerski terapiji pojavlja mnogo elementov Transakcijske analize in Geštalt terapije, predvsem v tistem delu, ko klient in terapevt raziskujeta razloge za sedanjo situacijo. Vendar Imago partnerska terapija ne ostaja na razlagah in razumevanju, temveč preko empatije in zavedanja spreminja vedenje. Tu terapevt črpa in se poslužuje tehnik razvitih v smereh vedenjske psihologije in predvsem Glasserjeve Teorije izbire. Imago partnerska terapija gradi na novi paradigmi partnerske zveze. Namen partnerske zveze je, da v njej presežemo vzorce iz otroštva, jih razumemo, opustimo in odrastemo. S tem prevzamemo odgovornost za svoja čustva. Spoznamo, da boleče otroštvo ni opravičilo, da svoje življenje ne živimo v polnosti, ampak odskočna deska za razumevanje in preobrazbo sebe in partnerja. V tem potovanju partnerja prehodita pot od nezavednega v zavedni zakon.

OD NEZAVEDNEGA DO ZAVEDNEGA ZAKONA
Imago gleda na zvezo kot na potovanje, ki se začne z zaljubljenostjo oziroma romantično fazo. Zaljubljenost je v veliki meri fiziološki pojav. V tem času smo nad jubljeno osebo navdušeni, imamo vso potrebno energijo, ki je rabimo za osvajanje, spolni nagon je takrat mnogo bolj aktiven … V tem stanju, ko hormoni igrajo največjo vlogo, smo s partnerjem fazi simbioze. Sled boj za moč, faza, v kateri partnerja spoznata, da je »oni drugi« drugačen kot si je mislil. Partnerja v tej fazi želimo spremeniti, da bi bil tak, kot smo ga videli včasih. Večina parov žal preživi svoje življenje v bolj ali manj intenzivni fazi boja, kjer občutek povezanosti in živosti izgine, kar povzroči veliko bolečine in občutek osamljenosti. Pari večkrat povedo, da ne čutijo nič več drug do drugega, kar razumejo, da se nimajo več radi. Ker je potreba po povezanosti in občutku živosti temeljna človeška potreba in ker je ne moremo več zadovoljiti v partnerskem odnosu, jo skušamo zadovoljiti v drugih odnosih. V Imagu pravimo, da si človek poišče izhode. Izhodi so potrebni, da ohranimo sebe, ker ne najdemo druge poti, da bi se počutili žive in povezane. Tako pari v tem času najdejo nove možnosti, da lahko tešijo svoje potrebe po sprejetosti, moči, svobodi in kreativnosti. S tem odtegnejo nujno potrebno energijo za ohranjanje partnerskega odnosa ven iz odnosa. Nekateri pari izberejo tudi dokončne izhode iz odnosa kot so ločitev, umor ali samomor. Ti izhodi zvezo uničijo. Odnosi, ki ravno tako katastrofalno ranijo odnos so odvisnosti, norost in varanje. V Imago partnerski terapiji je nujno najprej zapreti te izhode, šele nato lahko iščemo in popravljamo ostale izhode. Tisti, ki se ločijo in ne ugotovijo zakaj so se ločili, običajno naletijo na partnerja, ki je zelo podoben prejšnjemu. Kmalu zaidejo v podobno fazo boja tudi z njim in ponavljajo svoje faze nezavednega zakona oziroma zveze. Nekateri partnerji pa spoznajo, da ne želijo preživeti življenja na tak način in so pripravljeni marsikaj spremeniti v odnosu in marsikaj tudi narediti. In tu nastopi faza zavedanja, da nismo eno s partnerjem, da nihče drug ne bo poskrbel za nas in da moramo sami vzeti vajeti v svoje roke. Ključna v tem trenutku je odločitev za vztrajanje v zvezi. Če si ne damo zaveze, da bomo vztrajali drug z drugem v vseh težavah, skoraj ni mogoče zbrati potrebne energije za to, da presežemo ločenost. Pot namreč pelje preko mnogih strahov. V procesu spoznavanja partnerja, predvsem pa spoznavanja lastnih senčnih plati, se srečamo z odpori in bolečinami. Proces ni kratek in zahteva mnogo izobraževanja ter sprememb vedenja. Obenem pa začenjamo postajati radovedni in zanimanje, kaj se dogaja v nas in našem partnerju, raste. Medtem, ko vsak od partnerjem oblikuje svoje želje, tudi skupaj izdelujeta vizijo in cilj, kam želita priti. Obenem pa se z novimi vedenji in obuditvijo ljubečih vedenj, ki sta jih nekoč že dajala drug drugemu, postopoma zopet prebudi romantika. Partnerja v procesu spreminjanja prevzameta lastništvo nad lastnimi frustracijami, naučita se izražati jezo na način, ki ne rani partnerja in ne ruši odnosa, zato sčasoma frustracije niso več tako močne, prav tako pa lažje razumemo občutke strahu, jeze, in zapuščenosti. Počasi zopet pride ljubezen, ki pa je zavestna in izhaja iz razumevanja, empatije in iz namenskih vedenj. Partnerja se tako odpravljata na pot, ki ne vodi samo v brezpogojno sprejemanje drug drugega, temveč je tudi pot skupne rasti.

VLOGA TERAPEVTA
Imago partnerski terapevt je predvsem nekdo, ki omogoča in olajša komunikacijo med partnerjema. Je učitelj, ki usposobi par, da postaneta »terapevta« drug drugemu. Rane smo dobili v odnosih in samo v odnosih se lahko te rane zacelijo. Zato Imago partnerski terapevt največkrat dela s pari in manj s posamezniki. Imago partnerski terapevt ne razrešuje konfliktov med partnerjema, temveč omogoči razumevanje razlogov, ki nas privedejo do konfliktov in nas nauči spremeniti vedenje, ki bo posledično vodilo v dobro partnersko zvezo. Pri svojem delu terapevt uporablja več orodij: zavestni partnerski dialog, dialog otrok - starš, rekonstrukcijo frustracije, obnavljanje romantike in postavljanje vizije. Kar je zelo pomembno, je, da terapevt v procesu terapije nauči partnerja, da ta orodja znata uporabljati tudi sama. (vir: www.mirabi.org)


NA PRVO STRAN